Klavdija Zupanc: Kako odtisneš svoje sanje

Klavdija je ena tistih srečnih ljudi, ki smo jim vsi čisto malo fovš, ker je postala točno to, kar si je želela že od malih nog. Vedno spontana in v pogonu, zlita v eno z modrim nebom nad njo, preslikava naravo iz svojih doživetij na papir in se prebija z zanosom, kot rezilo skozi linolej, v slovenske domove. Je živ(ahen) dokaz, da se v življenju da vse; če si le vzameš čas, voljo in prostor za tisto, kar želiš – pa četudi je to le eno majceno podstrešje.

»Če vas pot zanese k meni, ne pričakujte, da se boste imeli kam usest!«

Mateja Jordovič PotočnikNasmejana Klavdija, ki ustvarja na podstrešju. Foto: Mateja Jordovič Potočnik, Revija Zarja

Klavdija, si letos že naredila snežaka? 
Snežaka še ne, sem pa že marsikoga pošteno okepala!

Kaj pa darila za bližnje? Jih kupuješ/izdeluješ zadnje hipe po navdihu ali premišljeno zbiraš ideje čez celo leto?
Vse zgoraj našteto. Darila so premišljena, kupljena po možnosti od oblikovalcev/ustvarjalcev, ki jih cenim in poznam. Veliko pa jih izdelam tudi sama, kar je tudi meni ustvarjalni izziv. Letos sem se na primer igrala z izdelki iz keramike.

Glede na to, da si k nam letos prinesla tudi zavijalni papir, slutimo, da bodo darilca tudi lepo zavita … Ali temu posvečaš veliko pozornosti?
Absolutno, brez tega pač ne gre – čeprav mislim, da po novem letu ne bom več prenesla tega vzorca, toliko paketkov sem že zavila! :) Včasih temu nisem posvečala toliko pozornosti, zdaj pa mislim, da so te »malenkosti« še kako važne.

Klavdija zupancZavijalni papir, voščilnice, koledarji in obeski … vse nared za obdarovanje! :) Prodaja: Trgovina IKA

Si iz spodnje Savinjske doline. Za tiste, ki se še nismo kaj dosti potepali tam: kje so najlepši kotički? Kam najraje zahajaš?
V hribih je fajn. Najraje grem malo višje, da se odmaknem od vsakodnevnega kaosa in malo pomirim dušo.

Kaj je v teh decembrskih dneh najboljši recept proti mrazu?
Da ne nehaš migat!

Mnogi pred mrazom pobegnejo kar na počitnice. Kje in kakšne pa so bile tvoje zadnje?
Uf, je minilo že kar precej časa. Lansko zimo, teden v Dolomitih. Moji oddihi so zelo aktivni in športno naravnani. Poleti ga velikokrat mahnem za kak vikend nekam na hladno v steno plezat, čeprav je bilo letos bolj malo časa za to.

Na nekaterih fotografijah s tvojega Instagrama lahko opazimo tudi štiri kosmate tačke … :) Čigave so? 
Na podstrešju mi delata družbo dva kompanjona: maček Feliks in pes Blue. Brez njiju bi bili dnevi zelo pusti. Sta tudi moja prva portretiranca oz. muzi.

Klavdija zupancBlue, ki še dodatno popestri marsikatere ustvarjalne urice.

Praviš, da je tvoja prva “prava” slika nastala v 5. razredu. Se morda spomniš, kaj je bilo na njej narisano/natiskano?
Zelo živo! Še zdaj jo imam skrbno shranjeno v kotu ateljeja. :) Gre se za monotipijo večjega formata, ki pripoveduje o čarobnem vrtu z mavrico na nebu in živalmi v krošnjah dreves. Še dandanes se obračam k njej, ko sem negativno nastrojena in se sprašujem, kakšen smisel ima vse skupaj – v tej grafiki namreč vedno vidim nekaj dobrega in čistega.

Katere barve ti običajno najhitreje zmanjka?
Imam posebno vez z modro. V času akademije je bila moja najmanj zaželena barva, ki pa je na koncu začuda vedno pristala na paleti.

Tvoj studio domuje v podstrešju – tako čednem, da se je tvoja znamka nekaj časa celo imenovala po njem. Kakšen razgled imaš skozi njegovo okno?
Ko mi pogled uide malo višje od nadstreška, se mi odpre pogled na prelepo Urško ter na vse sosednje hribe. V tem zimskem času je res lepo.

Klavdija zupancSvetlo podstrešje, kjer domuje ustvarjalnost.

Kako pa je videti sam prostor? Kaj ga naredi posebnega?
Prostor ni sam po sebi nič posebnega – stvari, ki pa nastajajo v njem, pa imajo vsako možnost, da to postanejo. Sem sicer velika ljubiteljica reda, vendar v slikarsko/grafičnem ateljeju lahko to vzdržujem le do določene mere. Tako da – če vas pot zanese k meni, ne pričakujte, da se boste imeli kam usest!

»Nekaj privlačnega je na tem, da ustvarjaš z nevarnimi substancami.«

Na tvojih slikah se prepletajo mnoge tehnike; največkrat pa gre za odtis. Kakšne tehnike vse uporabljaš?
V času ustvarjanja na akademiji sem imela privilegij raziskovati vse grafične tehnike, saj je bila oprema vedno na voljo. Ko sem odšla na svoje, sem morala začeti znova. Linorez (ja, točno tisto, kar smo vsi delali v osnovni šoli) je ena izmed tehnik, za katero ne potrebuješ težke mehanizacije, zato sem prva štiri leta vse grafike tiskala na roko, z leseno žlico.
Letos se mi je uresničila velika želja: imam že svojo prvo grafično prešo oz. stiskalnico, nekaj malega pa sem eksperimentirala tudi v sitotisku.

Klavdija zupancLinorez, ki se ga vsi še predobro spomnimo iz šolskih dni, nastaja tudi pri Klavdiji.

Katera tehnika pa ti je najljubša? Zakaj?
Najraje ustvarjam v tehnikah jedkanice. Ne vem, zakaj – nekaj privlačnega je na tem, da ustvarjaš z nevarnimi substancami. :)

Vse printe delaš ročno, sama – kako dolgo traja, da narediš eno serijo (in koliko posameznih printov običajno nardiš v seriji)?
Ja, zaenkrat še vse tiskam sama, vajenca si še ne morem privoščit, hihi. Serije mojih odtisov so zato zelo omejene, ponavadi naredim do deset odtisov, zdaj, ko pa imam grafično prešo, pa sem to številko povišala na dvajset.

Klavdija zupancMotivi njenih printov so različni; vse od nepogrešljive monstere …

Klavdija zupanc… pravljičnega gozda …

Klavdija zupanc… in zvitorepk. :)

Menda se preizkušaš tudi v keramiki. Kako kaj napreduje? Bomo kmalu videli kaj na poličkah? 
Že dolgo se navdušujem nad keramiko in to poletje sem končno imela priložnost, da se nekaj naučim in nekaj malega ustvarim. Kot vsaka stvar tudi ta potrebuje nekaj časa, da se razvije. Za zdaj bodo izdelkov tako deležni le moji najbližji.

Klavdija zupancKeramični izdelki ji grejo tudi dobro od rok, mar ne?

Velenjčani, ki ti zavidajo umetniško žilico, se lahko pridejo tudi sami učit na enega od tvojih tečajev. Kako to poteka?
V ateljeju zaradi prostorske stiske trenutno vodim le individualne ure učenja risanja in slikanja, v Kulturno umetniškem društvu Koncentrat v Velenju pa skozi celo leto organiziramo razne delavnice ter tečaje slikanja in keramike. Letos načrtujem, da bomo dodale še grafične delavnice linoreza in sitotiska, saj se nam zdi pomembno, da predamo nekaj svojega znanja tudi drugim.

»Še zdaj ne vem, ali je to prava pot ali ne; vem pa, da ne bi počela ničesar drugega.«

Imaš med slovenskimi ustvarjalci kakšnega, ki te še posebej navdihuje in po katerem se zgleduješ?
Uh, toliko jih je, da jih nočem posebej izpostavljat. Definitivno pa imam veliko spoštovanje do umetnikov, ki se preživljajo izključno z umetnostjo.

Čeprav si v IKI še čist »frišna«, je za tabo že kar pestra umetniška pot. Kdaj si vedela, da si, kljub občasnim oviram, ki jih pač vsak posel prinaša, izbrala pravo pot zase?
Ah, saj še zdaj ne vem, ali je to prava pot ali ne; vem pa, da ne bi počela ničesar drugega. Zanjo sem se odločila že doooolgo nazaj; in tista romantična izjava »ko bom velika, bom slikarka,« je sedaj realnost.

Motive za odtis verjetno delaš po trenutnem navdihu, pa vendar – je morda že kakšen vzorec ali motiv, ki si si ga zamislila za prihodnje mesece in pomlad?
Največ navdiha dobim prav v času največje gužve in kaosa. December je zame tako kljub številnim projektom zelo kreativen mesec. Tudi tokrat sem že nakazala nekaj motivov, ki bodo aktualni po novem letu. Pomlad je še predaleč, da bi razmišljala o njej, zagotovo pa lahko rečem, da se bodo zgodili malo večji premiki v moji umetniški karieri.

Klavdija zupancKaj bo prineslo novo leto, še ne ve – je pa zanj že izdelala takole čeden koledar.

crt1

Hitrih 5

Najljubši trenutek dneva je … jutranji sprehod s psom po vaških njivah.
Najbolj sladka razvada? Domači štruklji, po možnosti servirani nekje na lepšem.
Kateri predmet v šoli si vsaj enkrat »špricala«? Slovenščino, ki je moja šibka točka.
Papirnat rokovnik, digitalna aplikacija, post-it listki ali krasna zmeda? Post it listki.
Tvoj skriti talent je … Multitasking.

Da to res drži, smo preverili tudi mi, ko nam je prišla postavljat malo izložbico, v kateri se vse njene tiskane sanje bohotijo. Pridi jo hitro pogledat, dokler je še tu – morda pa tudi ti vzameš s sabo košček tistega toplega podstrešja. :)

crtica013

ekipa_nezaBesede je nizala Neža Renko.