Moderno: Tradicija

Se tudi ti spominjaš porisanih babičinih skrinj? Izvezenih prtičkov »za žegen«, čipkastih odej in tistih rdečih nageljčkov na balkonu? Ah, ti dobri stari časi! A naši motivi ne živijo le v spominih. Tako, kot se vsak od nas zbudi vsako jutro drugačen kot včeraj, tudi motivi odraščajo; se spreminjajo, dobivajo nove oblike in naloge. Zdaj takšni, jutri drugačni; a vedno naši.

»Za svoje izdelke se borimo šele takrat, ko si jih za svoje želi nekdo drug — takrat bi pa vse dali, da opozorimo svet, da je to naše.«

Od kod je priletela ta modna muha?
Motivi, ki so nam podani v zibelko, tja ne zaidejo po slučaju. Nastanejo iz vsakdana, ki obkroža njegovo ljudstvo; izhajajo iz oblik, ki ga obdajajo, ki so jim pri srcu in odražajo njihovo življenje. »Ljudje so motive izdelali glede na okolje v katerem so živeli in glede na možnosti, ki so jih imeli,« razlaga Mateja Premrl, »včasih pa so povzeli tudi motive drugih ljudstev

09.05.2017_clanek_-26Vzorci nastanejo iz oblik, s katerimi se ljudstvo srečuje v vsakdanu.

Tako je recimo nastala tudi idrijska čipka. »Za našo idrijsko čipko je znano, da je nastala pod vplivom juga in severa: z ene strani je prihajal vpliv Benetk z druge pa kultura današnjega Saško-češkega Rudogorja,« opisuje Kaluna.

A da modna muha zraste v pravo tradicijo; v Motiv z veliko začetnico, se ne zgodi prav pogosto. »Verjetno gre za neko ustno izročilo – za nenapisane zgodbe, ki jih narod prenaša iz roda v rod,« ugotavlja Kukamkuro. Mateja se strinja: »Motiv postane tradicionalen, ko se nekje uporablja dovolj dolgo – dovolj dolgo pa se uporablja, ker je tako značilen za naše okolje in je dobro narejen

Sodobna vezena torba | Conteporary handbag traditionaly embroidePravi motivi se obdržijo, ker so dobro narejeni; takšni pa morajo tudi ostati.

Zvesta srca in delavne ročice
Na slovenskih tleh so skozi čas tako zrasli pravi šopki tradicionalnih motivov. Še danes lahko pokukamo skozi srčaste luknje v ograjah podeželskih hiš, si mizo pogrnemo s čipkastim prtom in ponosno zalijemo rdeče nageljčke.

Zvezek Greetings from SloveniaNajbolj tipičen cvetlični vzorec je prav nageljček. Tegale najdeš na zvezkih Teje Ideje.

Vezenina, čipka, nagelj in srce; pa tudi bolj pisani, med sabo prepleteni vzorci se najdejo med njimi. »Ko se poglobiš v tradicionalno motiviko, vidiš, da je teh motivov ogromno, med seboj pa se s podobnimi variacijami prepletajo po celi Evropi,« razlaga Vanja iz Pleksimanije, »Za slovenski prostor so najpogostejši cvetlični, presenetljivo malo pa je živalskih.« Mateja se strinja: »Iz rastlinskega sveta vsaj pri vezenini najbolj izstopa nagelj; iz živalskega sveta pa na tkaninah najdemo predvsem ptice.«

Brezov podstavek Pleksimanija | Birch mat PleksimanijaPleksimanija v svojih izdelkih uporablja predvsem motiv vezenine in nageljčka.

Kljub pogostosti nageljčkov in src pa še posebej veliko pozornosti (in verjetno tudi žuljev) v slovenski kulturi pobereta vezenina in idrijska čipka. »Pri vezenini gre za krašenje že obstoječe tkanine in upodabljanje motivov, predvsem s križnim vezom,« razliko med njima razlaga Kukamkuro, »pri čipki pa gre za tehniko klekljanja, kjer iz sukanca iz nič ustvariš popolnoma nov predmet

»Obe imata svoje tradicionalne zapovedi in vzorčke,« ju skupaj poveže Kaluna, »obe sta zahtevni in potrebujeta potrpežljivega človeka, ki to rad izdeluje. Velikokrat me ljudje opazujejo pri klekljanju in rečejo ‘uh, to pa ni zame, ne bi mogla sedet in to počet ure in ure’ – ja, ravno zato je čipka posebna. Potrebuje ure in ure za izdelavo in potrpežljivega človeka.«Klekljani uhani KalunaTradicionalna čipka zahteva veliko volje in predanosti – a kaj, ko nastane nekaj tako lepega!

(Kon)Tradicija po slovensko
Motivi odražajo našo kulturo; živijo in dihajo z nami. A ker se spreminjajo časi, tehnologije in tudi naš okus, se morajo spreminjati tudi oni. »Modernizacija je, če želimo v sodobnem oblikovanju ohranjati tradicionalne motive, neizogibna,« meni Mateja. A zakaj bi se tega sploh lotili? Zakaj ne bi kar pustili vsega tega v preteklosti in se posvetili novim, »pomembnejšim« stvarem?

Sodobna vezena torba | Conteporary handbag traditionaly embroideTradicionalni motivi se morajo, če se želijo obdržati, vedno prilagajati času in prostoru.

»Sama sem skozi čas ustvarjanja spoznala, da bo moj izdelek kupil tisti, ki spoštuje tradicijo, ki spoštuje dodano vrednost in tradicijo izdelka,« pravi Kaluna. Slovenci pa, na žalost, nismo med tistimi, ki bi to tradicijo znali ceniti.

»Cenimo jo le na videz, ko o njej govorimo,« razmišlja Pleksimanija, »ko pa je treba nekaj ohraniti, se izkaže, da ima pogosto zadnjo besedo kapital in vse lepe besede so kaj hitro pozabljene.« Podobno opaža tudi Kaluna: »Zdi se mi, da se za svoje izdelke borimo šele takrat, ko jih za svoje želi zaščititi nekdo drug – takrat bi pa vse dali in naredili, da opozorimo svet, da je to naše.«

09.05.2017_clanek_-16Pogosto se prepozno zavedamo, kako lepa je naša tradicija. Brž na Triglav! :)

A morda smo jim kljub temu bližje, kot si mislimo. Vsak izmed nas ima vsaj en lep spomin na slovenske motive; naj bo to porisan pekač, prešite odeje ali pa s čipko okrašeni prti. Ob njih vedno malo zavzdihnemo za »dobrimi starimi časi«.

»Spomnim se belokranjskih pisanic, oblačil narodnih noš, vezenih zaves ter prtičev, s katerimi so ženske pokrivale košare, ko so nesle v žegen velikonočne dobrote,« se spominja Pleksimanija, »Čeprav je bilo takrat vse to iz nekega drugega, odmaknjenega časa, so me zelo prevzeli detajli na teh predmetih. Se mi zdi, da si kot otrok za detajle še bolj dojemljiv

Uhani nagelj | Carnation earingsTudi uhančki so lahko lepo snidenje z najljubšim motivom iz otroštva.

Moder modernizem
Modernizacija motiva kljub vsemogočemu orodju, vsem dostopnim tehnologijam in neumorni ustvarjalnosti ni vedno mačji kašelj. Ker ima motiv določeno sporočilno in kulturno vrednost, se je pri njegovi prenovi treba držati določenih pravil. »Če želimo ohraniti sporočilnost in prepoznavnost, je treba paziti na ustreznost novih barvnih kombinacij, velikosti, gostote, pa tudi same kompozicije,« razlaga Mateja Premrl.

Podobno razmišlja tudi Kukamkuro: »Gre za ohranjanje prave kombinacije,« pravi, »Sprememba same oblike motiva je recimo lahko že preveč, a se mu, ko ga dodamo na npr. leseno pručko, kjer se je pojavljal včasih, prepoznavnost ohrani.«

Slovenska pručka | Slovenian stoolMotiv ohrani prava kombinacija oblike in materiala. Temu je sledila tudi Slovenska pručka.

To še posebej velja za Kaluno, ki svoje izdelke vedno prepoji s tradicijo. »Vsak ris zahteva prav posebna pravila in ima svoje lastnosti izdelave, zato se pri tem držim tradicije in pravil naših prednikov,« razlaga, »Določeno je tudi število klekljev in debelina sukanca, a to se v moderni čipki ne upošteva več tako natančno; sama recimo uporabljam manj parov, s čimer čipka dobi finejšo obliko – sploh če jo izdelujem z metaliziranim sukancem.«

Lepi kot slika, dobri kot kruh
Motivi s prenovljeno podobo ne dobijo le nove oblike, temveč tudi nov namen. Njihova prvotna naloga je bila v večini dekorativne narave; dekleta so z izvezenim vzorcem kradla moške poglede ali pa zakrivale svojega, dale so vedeti, kako dobro se jim godi. Krasili so skrinje in omare, z nami obedovali, kakšen »očenaš« zmolili in nas zvečer pokrili za lahko noč.

Vurnikova kopalna brisača Nagelj | Vurnik’s Bathing Towel CarVčasih so bili motivi bolj dekorativne narave, danes pa se nanje lahko kar usedemo – kot na tole Vurnik brisačo.

A danes je za to, da se motiv znajde v kakšnem slovenskem (ali tujem) domu, treba ponuditi več, kot le lep izdelek; ta mora biti tudi inovativen, predvsem pa koristen, uporaben. Da si izdelek in motiv lahko uspešno podata roke, se zato ne zgodi kar mimogrede, temveč zahteva precejšnjo mero iznajdljivosti. »V našem primeru je motiv postal izdelek,« svojo rešitev razlaga Pleksimanija, »V preteklosti so bili motivi namenjeni krašenju predmetov, v primeru našega nakita pa se motiv materializira in postane izdelek.«

Broška nagelj | Carnation brooch
Brezov podstavek Pleksimanija | Birch mat PleksimanijaPri Pleksimaniji so posodobljene slovenske motive uporabili za nakit in podstavke.

»Želela sem pripeljati slovenske vzorce v uporabne predmete – tako da sem naknadno izbirala, kaj ta predmet sploh bo,« se začetka svojih kuhinjskih krp spominja Kukamkuro, »Predvsem je šlo za združitev tradicije in uporabnosti

Kukamkuro kuhinjske krpe | Kukamkuro kitchen towelsTradicija in kruh? Odlična kombinacija!

In naj bosta še tako romantični: tudi vezenina in čipka morata v današnjem svetu ponuditi več, kot le lepo obliko. »Včasih se je uporabljal lanen ali bombažen sukanec, izdelovali so čipke za v okvir ali pa za prte različnih velikosti,« pravi Kaluna, ki iz tradicionalno klekljane čipke ustvarja nakit, »Sedaj pa prostor zavzemajo metalizirani sukanci v obliki nakita in drugih dodatkov.«
Klekljani uhani KalunaNajbolj romantične motive si lahko nadenemo tudi okrog vratu.

»Moja naloga je bila oblikovati torbo, ki ima neke tradicionalne elemente,« razlaga Mateja Premrl, »Tako je nastal sodobni produkt, ki združuje tehniko laserskega razreza z našo (nekoliko preoblikovano) ljudsko zapuščino in jo preko torbe prenaša našim zanamcem

Sodobna vezena torba | Conteporary handbag traditionaly embroideMateja: “Da so debelo usnje lahko zašili v torbo, so včasih morali najprej narediti luknje, skozi katere so šivali. To me je spomnilo, da bi na površini torbe naredila luknje, skozi katere bi vezla.”

Tradiciji tako danes ni treba več le stati v kotu in čakati, da se bo kdo spomnil nanjo. Lahko jo vzamemo v roke, z njo kaj dobrega skuhamo, jo peljemo na sprehod po mestu in ji razkažemo, kako lep je svet, kako lepi so ljudje – ravno zaradi nje.
Ne le zato, ker so nam njeni motivi prav prebrisano zlezli pod kožo; temveč preprosto zato, ker je naša.

Da se vsi ti motivi prav lepo v sodobnosti znajdejo, vemo tudi mi, saj jih imamo zahvaljujoč ustvarjalnim in predanim slovenskim avtorjem polne poličke!

crtica021

Kateri motiv je pa tebi najbolj v spominu ostal?
Mislimo, da je skrajni čas, da spet ugleda luč sveta, zato ga kar pofotkaj, deli s svetom in opremi z #mojmotiv #trgovinaika

crtica013


ekipa_neza

Besede pregnetla: Neža Renko