Iz zakulisja: Nina Kovačič in prigode mačka Brunota

Ker malo smeha ne škodi, še posebej pa v teh dneh, smo s pomočjo naših prirojenih sposobnosti komuniciranja z živalmi, opravili intervju s predstavnikom stikov za javnost, proizvodnim delavcem, marketing specialistom in računovodjo Nine Kovačič  – mačkom Brunotom. No, v računovodstvu se kosmatinec še ni izkazal, ker zaenkrat še vedno samo šteje konzervice, ki so na zalogi in pridno opozarja, ko zaloga začne kopneti.

Ker se tudi mi držimo ukrepov #ostanidoma, je intervju potekal po sodobnih kanalih komunikacije.

Torej Bruno, zaupaj nam prvo prosim, kako sta se vajini poti z Nino združili? (Tišina, prodoren pogled, ki mi takoj, da vedeti: Kdo si ti in zakaj mi težiš, pa zakaj ni posladkov, mi da vedeti, da bo Bruno trd oreh, zato vskoči Nina)

Bruna sem prvič videla na FB objavi Mestnega mačjaka, ko je iskal dom. Na sliki je bilo nekaj … sploh ne znam razložiti. Spomnim se samo, da so me zalile solze vsakič, ko sem ga pogledala. Pa se mi to ponavadi ne dogaja, kljub temu da mačje objave spremljam bolj kot ne stalno. Takrat zaradi čudne situacije s stanovanjem (ena izmed mnogih selitev na vidiku) nisem niti pomislila na to, da bi mačka vzela k sebi, ker se nikakor ni zdelo izvedljivo. A vendar mi ni dalo miru. Punce iz Mestnega mačjaka so čez čas spet objavile, da Bruno išče dom – seveda spet enaka slika in seveda sem ponovno padla v jok, med poplavo solz sem pa še zasledila, da ima Bruno levkozo – no takrat je bilo pa fertik! :) Vedela sem, da mora k meni tako ali drugače. No, in je prišel. :)

Fotografija, ki je prepričala :)


Kako pa poteka vajin delavnik? Kdo je komu šef, kaj počneta, kako združita moči?

Vstaneva med 5 – 6 h, glede tega sva na srečo kar usklajena. Zjutraj je šef Bruno, ko jasno in glasno zahteva svoj prvi obrok konzervice. Medtem ko prazni skledico mu skrtačim kožušček – to je edini trenutek, ko se pusti česati. Po tem se lotim dela, on se pa ponavadi vrne na svoj kraljevski stol in še malo zadrema, ali pa straži golobčke na strehi. Ponavadi dela kar oboje, ‘multasking’ mu dobro gre! Na delo pri meni se vrne okoli 10h, ker ga privabi ropotanje iz kuhinje; takrat je namreč čas za mojo dopoldansko malico. Naučila sva se trika in ker ga obvlada seveda dobi še kakšen posladek … :) potem sva pa tako, pretežno ilustratorska čez dan – jaz rišem, on spi, ponavadi zraven mene, malo operirava po stanovanju, poštimava rože, kaj pospraviva, zapakirava naročila, popoldne greva na sprehod v atrij ali na ulico, zvečer pogledava film.

Ne, ne, nisem spal, perilo sortiram :)


Pride med vama tudi kdaj do nesoglasij in nestrinjanja pri določenih projektih? Vsi vemo, da so mački kar samosvoji.

Oh, vsekakor! Največ problemov imava okoli konzervic – on bi še, jaz ne pustim! … ker bi se potem preveč na kožuščku poznalo, že sedaj je kar gost (beri: lepo rejen). Zaradi levkoze moramo paziti, da ostane vitalen, pa nisem ravno prepričana, da nam to uspeva … :) Kar se tiče ilustratorskih projektov sva pa kar soglasna, me podpira (kar pomeni, da spi na stolu zraven mene, jaz pa delam) in redno kontrolira kartice med pakiranjem.  Drugače se pa vedno parkira tam, kjer sem jaz. Na vsake toliko mi nameni kakšen oster pogled zaradi preglasne muzike, drugače pa kar shajava. :)

Jaz bi spal, ona pa muziko nabija :|


Uporabila si ga na svojih karticah in voščilnicah, kako je sprejel to dejstvo in kaj je hotel v zameno?

Mislim, da mu je bila gesta kar všeč, rad pozira in lepo se mu zdi, da razveseljuje ljudi. Kot meni. Malo se je pritoževal nad “gostoto kožuščka”, ampak se je na koncu strinjal, da je tako bolj kjut. Kaj je hotel v zameno? Večje in pogostejše obroke konzervic, jasno. :)

U madonca, a tak kožušček si mi narisala?


Nina, Bruno je priden, moramo priznati, že zgoraj sem naštela njegove delovne naloge, kako pa kosmatinec preživlja prosti čas?

Prosti čas najraje prespi – aja ne, spanje je v bistvu njegova glavna mačja služba! :) Poleg prosjačenja za konzervice in puščanja dlakic povsod.  Ko je prost, najraje hodi za mano po stanovanju. In potem gleda kaj počnem, včasih se skrije za vogal in me napade in “grize” za gležnje (nima zobkov, tako da nič nevarnega).  Všeč mu je tudi, ko pospravljava, takrat zmeraj najde kakšno novo traso za poligon; najbolj je vesel gore škatl mojh kartic in voščilnic – uporabi jih za fotelj/počivalnik, kot praskalnik, ali kot poligon ovire.

No, premakni me na sonce, no lepo prosim.


Kako to, da Bruno nima zobkov?

Januarja lani sem ga preventivno peljala k mačjemu zdravniku, ker si je med divjanjem po stanovanju odlomil košček zobka. Tam sem doživela šok, ko so mi povedali, da ima gingivitis in da mu morajo izdreti vse zobke. Šok zato, ker ni kazal nobenih znakov, da bi bilo karkoli narobe. Sledil je še šok 2 – kako bo on poseg zaradi levkoze sploh prenesel. Po tehtnem premisleku sem se vseeno odločila za poseg, ker nisem prenesla misli, da bi ga karkoli še naprej bolelo. Povedali so mi tudi, da je Bruno v zelo dobri kondiciji in da če kdaj, je bil takrat primeren čas, da se to naredi. Ker je bil poseg blazno drag, sem organizirala akcijo #evrizazobke – narisala sem kartice, od prodaje katerih bi šla polovica zneska za Brunov poseg, polovica pa muckam v Mestni mačjak. Akcija je bila noro uspešna, saj sva v par dneh prodala vseh 300 natisnjenih kartic, zbrala dovolj za poseg in še več za mačjakove varovance. V zahvalo za odziv in z namenom pomagati še kakšni živalci v stiski sem se odločila ustanoviti Brunov sklad, ki bi deloval na podoben princip kot izvedena akcija. Zaradi konstantne časovne stiske in vsega ostalega, se to žal še ni zgodilo … je pa nekaj kartic že narisanih in prav te dni tuhtava, kako projekt končno realizirati. Upava, da nama končno zares uspe.

Hvala, ker ste pomagali. #evrizazobke

Je kdaj potarnal, da je njegovo življenje res ‘pasje’ in da si želi loviti miške in ptičke in skakati po prostranih travnikih?

Priznam, da mi včasih da misliti. Še vedno ne vemo od kje se je vzel in kako je prej živel. Vemo samo to, da je bil, ko smo ga našli, v res slabem stanju in da ga sigurno ne bi bilo več med nami, če ga punce ne bi vzele v Mestni mačjak. Tudi glede na njegovo zdravstveno situacijo mislim, da mu je pri meni kar lepo. :) Vsako jutro dobi vitaminčke in dodatke, ima lep in negovan kožušček, pa tudi za njegove zobke smo poskrbeli in ga odrešili bolečin.

Bruno, povej mi, glede na to, da si do sedaj modro molčal, kako je sedaj med ‘karanteno’ ti gre Nina kaj na živce, glede na to, da ti 24 ur na dan diha za ovratnik? Verjetno tudi več delaš, kajne?

Mjav mjav, pogled, pogled, mjav mjav mjav, pogled! (prevod: Nič kaj bolj mi ne gre na živce kot ponavadi. Lahko bi dala več konzervice. Dela pa pri njej nikoli ne zmanjka, to vemo vsi, ki jo poznamo. Sej ji rad pomagam, no, predvsem takrat, ko spim. Takrat sem ji najbolj v oporo. :)) Še moj dodatek: v karantenskih dneh funkcioniramo enako kot ponavadi, smo vajeni biti doma, delati od doma, biti skupaj … Le malo bolj umirjeno je vse, kar mi iskreno povedano kar paše. Da smo končno malo zadihali, se ustavili, se mi zdi da končno v miru delam stvari, prej sem skos hitela in norela, ker drugače pač ni šlo. In mislim, da tudi Brunotu paše mir; dobil je novo škatlico za sončenje in videti je, da mu čisto nič ne manjka.

A boš prinesla koktejl?

Imata kakšno vzpodbudno besedo v teh časih za vse naše bralce? Bruno je vajen biti v hiši, morda ima kakšen nasvet za #ostanidoma? ☺

Bruno pravi da mu je fino doma, toplo je, dež ga ne zmoči, hrano ima, počiva lahko kolikor hoče, golobčke nadzoruje, včasih naredi kaj koristnega. Bodite kot Bruno, počivajte, vzemite si čas zase, veselite se malenkosti in ne izgubite upanja v lepši jutri.

 

HITRIH 5 (odgovarja Bruno):

Meso ali zelenjava? Samo, da je posodica polna.

Tvoj skriti talent? Telepatsko upravljanje mojih človeških služabnikov.

Če bi lahko za en dan postal druga žival, katera bi bil?  Tiger!

Najljubši film? Reklama za konzervice.

Kje raje puščaš dlako, na kavču ali na postelji? Tam, kjer so nazadnje počistili :))

 

Dodatno vprašanje: Sem skoraj pozabila, AVOKADU sta že dala ime? (za vse, ki ne veste o čem govorim, preberite prejšnji intervju Nina Kovačič: Riše rokice in doma ima avokado brez imena )

Avokado je še zmeraj brez imena. Je pa za eno nadstropje višji! :)