Izbrala sem slovensko masko, kaj pa ti?

»Potrebujete maske?« me je že pred časom prijazna gospa, ki je prodajala maske vprašljivega porekla, vprašala po telefonu. Prijazno sem jo odslovila. Ni bilo dvoma, zaradi svoje ljubezni do slovenskih izdelkov in življenja brez odpadkov sem se odločila za slovensko masko za večkratno uporabo, iz kvalitetnih materialov z motivom naše flore in faune, ki jih je pričela šivati JAGABABA, a sprva ne za prodajo.

Začela jih je izdelovati, ker jih na trgu ni bilo in kaj drugega bi se spodobilo za JAGABABO kot to, da jih sešije sama. Hecno bi bilo, če bi nosila medicinske maske, ko pa njene spretne roke premorejo toliko več. Na začetku jih ni želela prodajati, ker se ji je zdelo brezsrčno, da bi računala za nekaj, kar nujno potrebujemo, da ohranimo zdravje. Namenila jih je svojim strankam, ki jih še niso imele in jih brezplačno poslala. To je bilo najmanj, kar je lahko naredila za njih. Razposlala je več kot 140 »obveznih modnih dodatkov – mask.«

Pridne ročice pomagajo pri izdelovanju mask.

Zanimivo, kako je maska kar naenkrat postala obvezni modni dodatek. Hecno. Besedno zvezo »obvezni modni dodatek« smo včasih uporabljali v čisto drugačnem kontekstu. Danes ta »obvezni modni dodatek« skrbi predvsem za to, da ostanemo zdravi.
Ampak res, kakšno masko nosiš ti? Nosiš masko iz držav daleč od Slovenije, ki je prepotovala dolgo pot, da je prišla do nas in je narejena iz sumljivih materialov? Ali takšno narejeno v Sloveniji, z nakupom katere podpreš tudi majhna slovenska podjetja?  Ali nosiš masko za enkratno uporabo ali takšno, ki ne bo dodatno obremenila onesnaženosti Zemlje in je boš lahko uporabl/a vedno znova in znova?

“Začela jih je izdelovati, ker jih na trgu ni bilo in kaj drugega bi se spodobilo za JAGABABO kot to, da jih sešije sama. Hecno bi bilo, če bi nosila medicinske maske, ko pa njene spretne roke premorejo toliko več.”

Smo kar hecni s temi maskami, hkrati pa sem se nanjo že navadila. Zadnjič sem eni tečni gospe pod masko pokazala jezik 🙈. Ja vem. Verjetno ga je tudi ona meni. 🙈 Ker že tako tiho govorim, me sedaj še težje slišijo. So pa sedaj postale bolj zanimive in zgovorne oči, ki jih vidim. A vseeno … ne vidim kotička ustnic, ne vidim iskrenega nasmeška, ne vidim mimike obraza človeka in to mi ni fino. Rada sem videla nasmejane ljudi. Vsi komaj čakamo, da jo snamemo. Še posebej moteče so mi tiste, kjer se mi rosijo očala, sem jih preizkusila nekaj. Tale od JAGABABE je fina, ker si jo lahko dovolj visoko namestim in potem vsaj dobro vidim.

Udobne so, iz kvalitetnih materialov pa še očala se mi ne rosijo.

Če kdo še nima pralne maske jo najde pri nas (tukaj). JAGABABA je oblikovala motiv (na sliki slovenska potonka). Kupila dve vrsti blaga, kasneje pa v izdelavo vložila veliko truda in ne samo ona, celotna družina. Najprej blago potiska, pusti na zraku, da se barva posuši, nato pa jih še s toplotno prešo ”fiksira”, da se barva dobro zapeče, da se s pranjem ne izpira. Potem mora izrezati dva zunanja in dva notranja dela za masko. Pri tem ji veliko pomagata otroka, ker res vsako masko izrežejo s škarjami in ne s strojčkom, ki lahko odreže več blaga hkrati. Nato se loti šivanja, hčerka Pia ji vmes masko obrne, Vid zreže elastike in na koncu otroka še masko opremita z nalepko o sestavi in navodili za vzdrževanje. Vse skupaj jim vzame dobro uro dela, včasih več, so pa zato narejene skrbno in z natančnostjo.

“A vseeno … ne vidim kotička ustnic, ne vidim iskrenega nasmeška, ne vidim mimike obraza človeka in to mi ni fino. Rada sem videla nasmejane ljudi.”

Vsede se v avto in jih iz Lobčka pripelje v Ljubljano kot sveže pečene žemljice. Sedaj, ko velika večina maske že ima, je lahko zanje postavila ceno in skupaj ne čutiva več, da bi šlo za željo po dobičku, ampak za podporo slovenskemu ustvarjalcu, ki s poštenim delom, trudom in ljubeznijo ustvarja nekaj dobrega, kvalitetnega in konec koncev tudi zelo lepega. Vse maske imajo namreč ročno potiskane slovenske motive iz narave, ki nam je lahko v ponos.

Skrbno zašite in ročno potiskane: