PolonaPolona: Vse šale na šal’ce!

Polona Pačnik ni mistično bitje, čeprav bi se ti hitro lahko tako zdelo – nihče namreč ne ve, koliko je res stara, pa zakaj na plaži rada Cankarja bere, pa zakaj moraš ob pogovoru z njo vedno vsaj na neki točki odpreti SSKJ in se sramovat svoje nevednosti. Je namreč čisto prava, z glasnim smehom. Rada lovi zadnje minute pred oddajo, kot metuljčke na travniku, včasih pelje na sprehod tudi psa, še večkrat pa škatle. Vedno »plopnovna« namesto popolna, riše – na svoje šalce obraze, na naše obraze pa smeh.

»Prisegam, da nimam materinih znamenj v obliki skodelic
in da ne spim v čajniku.«

Skodelica Lemmy | Cup | Polonapolona

Polona Pačnik: »Prisegam, da nimam materinih znamenj v obliki skodelic in da ne spim v čajniku.« Foto: Lora Zver

Kaj te ljudje najpogosteje vprašajo?
Mož me včasih vpraša kaj bom za večerjo, hčeri če lahko neseta denar v Zaro, prijateljice če bom še en kozarec vina in računovodkinja zakaj ne oddajam sproti papirjev. Ostali me sprašujejo še kje vse prodajam šalce, pa če bom kdaj v prihodnosti naredila skodelico z ilustracijo njihovega mačka.

Kaj te vedno (ampak res vedno) omehkuži?
Tok sem bazična. Meni je dost, da me kdo od žlahte/prjatelčkov objame, pa reče, da me ma rad, pa se že cedim in razlagam, da jaz tuuuuuudiiii.

Knjige so ti blizu – a kuharske tudi? Kaj največkrat zadiši iz kuhinje?
Kuharske knjige kupujem, kadar sem na dieti (doma jih imam blizu 100, zdaj pa računaj). Vsaj par dni na leto je moje telo tempelj. Takrat delam imenitne solate iz vode in zelene, pa še s čija semeni zaokrožim nad skledo. Ostal čas leta pečem seksi čokoladne torte in lepljiva svinjska rebrca.

polonapolona7

Frida, hči revolucije. Brez pincete. Foto: Polona Pačnik. Prodaja: Trgovina IKA.

Katere kraje si reeees želiš obiskat?
New Orleans, Savanah in Charleston mi vsako leto pišejo, naj pridem. Bojda se bomo imeli zelo lepo.

Si imela v rosnih letih kakšen vzdevek?
Ga mam še zmeraj. Z bratom sva igrala Monkey Island in ko je bilo treba vpisat, da sem ga spet našišala kot mačka, sem napisala »Polopna«. Zaklela in popravila v »Plopna«. Tako sem za domače Plopni. Ali ljubkovalno Plops.

Doma imaš tudi dve deklini, ki jih, kot kdaj vidimo na facebooku, učiš pridno delat. Česa sta pa onidve tebe naučili?
Poleg tega, da sta mi razložili, da Snapchat ni narejen za stare ljudi in naj se ne trudim? Rada bi rekla, da sem zaradi njiju obdržala občutek za zeitgeist, ampak bi mi odvrnili, da je to čisti kravji kakec. Da ne moreš biti v stiku s časom, če si bil rojen pred 40 leti (kar je na zgodovinski časovnici ocahnano nekje med prvimi in drugimi selitvami narodov).

polonapolona-3

Vsak izdelek, ki ga ustvari ima tudi unikatno, ponavadi humoristično zgodbo. Fotografija: Romina Ivančič. Prodaja: Trgovina IKA.

Najljubša slovenska beseda je …
HVALA. Ker to pomeni, da sem nekaj že fino naredila, pa še v omikani družbi sem.

Kakšno pa bo božično drevesce letos?
Kičasto. Polno okraskov, ki sem jih naredila s hčerama, ko sta bili še majhni.

polonapolona02

Fotografija: Iztok Dimc

polonapolona-2

Njeni karakterji imajo “polna usta” neprimernih, smešnih, luštkanih, nesramnih, vulgarnih ali prikupnih izjav. Foto: Iztok Dimc. Prodaja: Trgovina IKA.

Kako je potekala tvoja preobrazba iz Polone v PolonoPolono? V čem sta ostali enaki in v čem se razlikujeta?
Saj se nisem spremenila v hrošča! PolonaPolona je svoja entiteta. Prisegam, da nimam materinih znamenj v obliki skodelic in da ne spim v čajniku. Kot Polona Pačnik še zmeraj pomagam pri koncipiranju in oblikovanju blagovnih znamk za naročnike (letos smo naredile tako imenitno linijo spominkov za Zavod Znanje Postojna, pa nekaj finega pripravljamo z Barcaffejem in s producenti Ene žlahtne štorije…), pa kakšno knjigo tudi še kdaj narišem (eni res džazni zbirki Shakespearja sem letos narisala naslovke). Kadar delam za PolonaPolono sem pa več ali manj biznis woman – če je seveda biznis woman nekdo, ki troga škatle po mestu in daje slike svojih mačk na Instagram.

»Mislim, da bi komot risala tudi portrete zelenjave, če bi se mi le zdelo, da ima zelenjava tudi osebnost.«

Tvoje šalčke zdaj pozna že skoraj cela Slovenija, pa tudi na policah tujcev so že čisto domače – kako doživljaš ta razmah? Si ga kdaj predvidela?
Jasno, da sem štartala s tem, da bom zavzela svet. Ker pa sem po karaterju tak slovencl kot se šika, v to nisem čisto zares verjela. Zato se mi vsakič, kadar imam dovolj na TRRju, da plačam račune, milo stori in se zahvalim najprej svoji srečni zvezdi, potem pa še staršem, da so me vzgojili v takega deloholika.

Mi smo te v roke dobili že na samem začetku, ko ti je ravno uspel prvi prodor čez mejo. Kako se je od takrat tvoje švercanje čez meje razširilo?
Joj, ta tujina. Za zobe polomit. Se mi zdi, da tega pa res ne znam, pa da ne bo nikoli ratalo, ampak mic po mic se vseeno premika. Več ali manj redno delamo s po par trgovinicami na Hrvaškem, Češkem in v Avstriji. Imamo pa od septembra naprej novega zastopnika za Nemčijo, tako da predvidevamo, da se bo v 2017 porcelan že več švercal v tujino, kot ga raznosimo doma.

Kako raziskuješ lik, ki ga upodabljaš ‐ kaj vse gre ponavadi skozi, preden »posveti zelena lučka«?
Karkoli delam – zase ali za druge – najprej naredim raziskavo pisnih virov. Rada iščem po netu, ampak včasih ga ni čez knjižnico. Tudi, ko razvijam novo osebnost za PolonaPolono, mi največ časa vzame raziskava. Ko se mi zdi, da vem, o čem hočem govorit (haha, beri risat), vzamem svinčnik in narišem. Potem pa mora bit dobra povezava med roko in »ta desno« polovico možganov; jaz jo lahko vzdržujem samo tako, da vsak dan rišem vsaj 3 ure. Če sem pa odklopljena, se moram pa najprej spet pokonektat –izključit moteče dejavnike iz življenja (beri: vse, kar ni risanje) in več risat, potem se pa spontano lotit želene osebnosti. Na silo ne gre.

 

polonapolona5

»Vse je črno-belo, ker mi je to všeč na skodelicah in krožnikih.« Foto: Polona Pačnik

polonapolona3-2

Vsak izdelek, ki ga ustvari ima tudi unikatno, ponavadi humoristično zgodbo. Foto: Polona Pačnik. Prodaja: Trgovina IKA.

»To je tako, kot pri dojenčkih: najboljš je, da te zaljubljenost, entuziazem pa adrenalin peljejo čez prvo leto.«

Zakaj pa ravno portreti ljudi? Kaj je na njih najbolj zanimivo in kakšne rišeš najraje?
Mislim, da bi komot risala tudi portrete zelenjave, če bi se mi le zdelo, da ima zelenjava tudi osebnost. Takoj vzamem v delo »Zgodbe v Nasadu Karfjol«, če so le teksti zraven imenitni. Veliko bolj zabavno je risati »osebnosti« kot »ljudi«. Če si pa lahko osebnost zamislim sama, potem je pa to boljši špas, kot če bi z gin tonikom v roki na kolenih Toma Hardya sedela.

Katere so, po tvojih besedah, »stvari, ki se jim kaže izgoniti, ko štartaš majčken biznis, če nočeš preživeti vsega časa v ofisu, ves siten, s praznim tošlom in iščoč službe v javni upravi”? Kakšen nasvet bi dala sama sebi na začetku svoje poti?
a) Če nisi pripravljena preživeti prvih par let vsega časa v ofisu/studiju, potem si že od štarta najdi službo v javni upravi.
b) Če si vsa sitna, ker cele dneve odgovarjaš na mejle: če boš imela svoj majčken biznis boš dosti več časa preživela v vlogi dispečerke, računovodkinje, vodje prodaje, direktorja notranje kakovosti in vodje oddelka za reklamacije, kot kreativke. Večji kot bo biznis, manj boš kreativka.
c) Ne bit sitna če je tošl prazn: na začetku ti to tudi malo pritiče. Sicer pa:

  • delaj boljše stvari od ostalih,
  • imej poštimane papirje,
  • bodi fer do tvojih podpornikov – ne jih nategovat s kopijami, slabo kvaliteto in banalnostmi,
  • bodi fer do sebe – zaračunaj za svoj čas toliko, da boš z užitkom razmišljala in delovala kreativno.
  • Sicer pa si raje ne bi dala nobenega nasveta. To je tako, kot pri dojenčkih: najboljš je, da te zaljubljenost, entuziazem pa adrenalin peljejo čez prvo leto.
Nikola

Nikola, ta inovativen, nevihtni otrok, rad ima golobe, prestižne hotele, večfazne motorje in dobro zloščeno srebrnino, rahlega spanca in obseden s številko tri, genijalen. Foto: Iztok Dimc. Prodaja: Trgovina IKA.

Polonapolona

Kolekcija Polonapolona. Foto: Kaja Pogačar. Prodaja: Trgovina IKA.

»Miklavžu iz previdnosti ne pišem, ker porednim palice nosi.«

Lani smo se s tabo uskladili za ekskluzivno prodajo Apparatus šalce, s katerim je znesek nakupa šel v žepe trem fejst pobom iz omenjenega podcasta. Kako je sploh prišlo do tega in zakaj se ti je njihov projekt zdel nekaj vrednega, posebnega?
Anžeta in Apparatus sem spoznala, ko je Anže naredil intervju z mano, potem sem se pa jasno po glavi tolkla, kako nisem vedela za njih. Od takrat naprej mi lajšajo marsikatero uro vožnje, pakiranja in zlaganja perila. Res je tud to, da mam na Gorenca tak crush, da ni za nikamor. Mislim, da je najbolj duhovit človek, kar sem jih brala.

Kakšni projekti te matrajo zadnje čase? Se veseliš kakšnega novega karakterja ali je bolj čas za zunanja sodelovanja?
Projekti pridejo pa grejo, tukaj poskušam biti go with the flow. Sicer se pa za vsako novo leto in rojstni dan zavestno odločim, čemu bom namenjala več pozornosti in katerih veščin se bom učila. Letos se že od septembra učim spletnega komuniciranja ali kakor se bolj fensi reče rednemu postanju na Facebook. Pa tega, da poskušam držati finance in papirje urejene. Pa da bi rada več pisala.

Kaj pa si letos pisala Miklavžu?
Miklavžu iz previdnosti ne pišem, ker porednim palice nosi. Moj heroj je Dedek Mraz. Sva se zmenila, da bom od 24. 12. 2016 pa do 1. 1. 2017 lahko samo na kavču ležala, pa knjige brala, pa spala.

polonapolona8

Polona Pačnik: »Samo na kavču ležala, pa knjige brala, pa spala.« Foto: Polona Pačnik

crtica02

Hitrih 5

  1. Najljubši trenutek dneva je … ko si sezujem tekaške superge.
  2. Najbolj sladka razvada? Modri pinot.
  3. Kateri predmet v šoli si vsaj enkrat »špricala«? Matematiko. Pa ker sem dober vzgled, bi rada poudarila, da je bilo SAMO enkrat, pa še za takrat mi je žal.
  4. Papirnat rokovnik, digitalna aplikacija, post-it listki ali krasna zmeda? Spiski, zapiski, zabeležke, skice in to- do-jčki v zvezkih TejaIdeja.
  5. Tvoj skriti talent? Vedno se spomnim, kje sem parkirala avto.

Tudi mi vedno vemo, kje je parkirala avto: čisto na koncu tržnice, tako da se ji, ko nam pritroga polne škatle, vedno mudi nazaj. K sreči pri nas pusti cel kup slik in šalčk, ki potem že zverzirano nagovarjajo vsakogar, ki pride mimo. Pridi mimo še ti – če že ne po šal’co pa vsaj po šalo.

crtica01

Besedilo stkala: Neža Renko.

Kolekcija izdelkov Polonapolona: