Volna: Nekateri so za toplo

Ko se takole bliža zima, je volna – poleg ljubezni – ena najboljših metod za ogrevanje naših prezeblih, zaspanih telesc. S človekom je namreč razvijala prijateljstvo že vse od začetka: ponašala se je kot imenitna dekoracija jamskih tal, grela otroške ritke, navdihovala prve modne navdušence in se s časom uveljavila kot nepogrešljiva spremljevalka hladnih rok, ušes in nog. Pa recite, da ne skrivate tudi vi v predalu tistih debelih volnenih nogavic, ki so samo za res, reees hudo zimo …

volna_baraga-9

Kolekcija pokrival za male in velike. Oblikovala in spletla Ksenija Baraga, prodaja Trgovina IKA.

volna_ovce

Prava volna se, preden zaide v naše omare, rada sprehaja po pašnikih in gorskih grebenih. Vir fotografije: Iztok Snoj, www.gore-ljudje.net

Preje v odeje
Prava volna se, preden zaide v naše omare, rada sprehaja po pašnikih in gorskih grebenih – izhaja namreč iz čednih kožuhov najrazličnejših vrst koz, ovac in alpak, pa tudi zajcev. Njihovo okolje in način življenja močno vplivata na strukturo in lastnosti njihove volne: avstralske ovce na primer dajejo najmehkejšo merino volno, nežen kašmir imajo koze iz Indije, alpakam pa v Andih zraste barvita, dolga dlaka.

Ne glede na njihove razlike pa iz vseh lahko naredimo mehko in prožno, predvsem pa toplo oblačilo. Populiin si pri tem pomaga s šivalnim strojem: »Če je material zelo tanek je lahko šivanje kar zahtevno,« razlaga, »pozna se vsaka napakica in je treba bit zelo natančen; pri debelih pleteninah medtem zaradi raztegljivosti rabiš le dobre stroje.« Če volna pride k nam v obliki klopčiča, pa je treba trdno prijeti pletilke. Baraga v tem najde svojevrsten čar: »Med ročnim pletenjem uživam ob dotikih preje, ki drsi skozi prste, ob ritmičnem zvoku pletilk – ob njem se mi misli umirijo, vse ostalo izpuhti,« opisuje, »Zame je pletenje ustvarjalno raziskovanje. Enobarvne pletenine ročno še nisem spletla.«

»Volna je dragocen, nezamenljiv material,
ki nas prijazno greje in diha z nami.«

volna_populiin-5

Za Populiin medvedki stoji Dejana Majstorović, modna oblikovalka in restavratorka, ki za raznolika izrazna sredstva išče navdih v materialih in tehnikah, tako tradicionalnih kot sodobnih. Medvedki so na prodaj v Trgovini IKA.

Da se ti sfilca
Skrivnost topline tiste večne jopice se skriva prav v njenih vlaknih: na površini se namreč skrivajo drobne luske, v katerih se zadržuje zrak – najboljši toplotni izolator. Hkrati lahko delujejo tudi kot kaveljčki: če vlakna med seboj prepletemo, se bodo vztrajno držala skupaj. Tako tudi dobimo polst in filc. »Polst je izdelana ročno – volnena vlakna z milom in vodo s krožnimi gibi utiramo, da se vlakna prepletejo,« razliko med njima opisuje Ursanina, »Filc pa je izdelan industrijsko, s pomočjo stiskalnic in igel.«

volna_ursanina-4

blog_udobje-2 »Jaz sem vajena predvsem filca, ta se odlično šiva.« pravi Ursanina. Kolekcija copat iz filca je na prodaj v Trgovini IKA.

Filc bomo zato prepoznali po gladki, enakomerni površini, medtem ko bo polst bolj puhasta. »Jaz sem vajena predvsem filca, ta se odlično šiva,« pravi Ursanina, »Tudi debele plasti šivanka brez težav predre.« Takšne kose vzdržujemo enako, kot pletena oblačila, pred pranjem pa s sesanjem odstranimo tudi prah, ki se nabere med vlakni. Kljub temu, da je volna gosto zbita, pa se bo marsikateri filc sčasoma »zmuckal«. »To se običajno dogaja pri filcu iz sintetičnih vlaken,« pojasnjuje Ursanina, »saj njihova površina ni nazobčana ampak povsem gladka – vlakna se zato ne prepletejo dovolj čvrsto in se pri nošenju hitro razrahljajo.«

»Volna je pri filcu gosto zbita in zato deluje še bolj izolacijsko.«

volna_oloop

Polst je izdelana ročno – volnena vlakna z milom in vodo s krožnimi gibi utiramo, da se vlakna prepletejo. Na fotografiji: volneno milo Oloop. Prodaja: Trgovina IKA.

Da bo vedno MEEEhko
»Moj najljubši kos je plašč, ki sem si ga sama sešila,« razmišlja Populiin, »nepogrešljive pa so tudi volnene zimske rokavice – le kepe se rade primejo nanje …« Žal se poleg snega na volno radi primejo tudi kakšni molji, ker jim prav lepo diši – tako kot nam vrečka sivke, dana med oblačila, ki bo ravno te molje tudi odgnala. Pri negi pa si le moramo vzeti malo več časa: »Najlepše se vzdržuje, če je ne peremo prepogosto – ko pa jo, je najbolj prijazno ročno pranje,« razlaga Populiin, »Jaz jo slabo uro namakam v blagi milnici, rahlo pregnetem in dobro sperem.« Previdno ožeto oblačilo se bo nato na z brisačami prekriti ravni površini samo kar hitro osušilo. »Če bomo brisačo vmes zamenjali in oblačilo parkrat obrnili, bo še prej suho,« namiguje Populiin, Baraga pa dodaja: »V vseh fazah pranja naj bo voda na telesni temperaturi, pri sušenju pa na sobni.«

Populiin Medvedek

Najlepše se vzdržuje, če je ne peremo prepogosto – ko pa jo, je najbolj prijazno ročno pranje. Na fotografiji: Medvedki Populiin. Prodaja: Trgovina IKA.

Pika, nogavička!
Luske na vlaknih volne žal ne držijo le zraka, temveč tudi marsikatere dvome v garderobah – zaradi njih namreč volna v stiku z golo kožo neprijetno pika. Temu se lahko izognemo na več načinov: »Pod volneno oblačilo ali nogavice oblečem nekaj, kar ne pika in to je to,« pravi Dejana iz Populiin, »za pulije ali šale pa je bolje izbrati kakšno mešanico ali pa mehkejše volne – merino, kašmir ali angoro.«

Da se pikanje nanaša predvsem na vrsto in kakovost volne, se strinja tudi Baraga: »Različno obdelane volne tudi različno pikajo; kakovostna, dobro obdelana volna načeloma ne pika.« Ker je takšna volna težko dosegljiva tako rokam kot žepom, se poslužujemo dodajanja drugih materialov, kot sta akril in viskoza. »Že običajna ovčja volna je med dražjimi materiali,« ugotavlja Populiin, Baraga pa dodaja, da je »100% volna res redka – tako v svetu kot naši deželi. Kakovostne naravne surovine pri množični proizvodnji odpadejo, saj so omejene, zahtevne in drage.«

»Pisane, ročno pletene nogavice v supergah
me vedno spravijo v dobro voljo.« 

Šal | Ksenija Baraga | Knitted scarf

Akademska slikarka Ksenija Baraga je iz svoje ljubezni in znanja do tekstila in pletenin ustvarila malo modno domačo obrt imenovano Baragaga. V Trgovini IKA smo vedno odlično založeni z njenimi izdelki.

blog_volna-1

Zimska kolekcija pokrival Marine Marinšek. Prodaja: Trgovina IKA

Volna; voda, zrak, svoboda
Tekom časa so se našli novi, naprednejši materiali, ki prav tako lepo grejejo in se nam prilegajo – a čeprav se volnene nogavice komaj stegnejo do kolen, jim tiste iz umetnih materialov ne sežejo niti do gležnjev. »Prevladali so zaradi dostopnosti, forsiranja, cene in lažjega vzdrževanja,« pojasnjuje Baraga, »a zame je volna nezamenljiva.«

Poleg mehkobe se kožuhi namreč odlikujejo tudi po neverjetni izolaciji in vpojnosti. »Sama imam še vedno tudi volnene nogavice za v hribe – tako pozimi kot poleti,« pravi Populiin, »Čeprav se noga poti, večina vlage v čevlju ostane v nogavicah in stopala niso vlažna. Tako je tudi manj pohodniških žuljev.« Vlakna volne namreč rada prenašajo vlago navzven, zato tudi izolacija deluje v obe smeri: pozimi nas greje, poleti pa hladi. »Moja babica je avgusta na morju vedno nosila in pletla volnene nogavice,« se spominja Baraga, Ursanina pa dodaja: »V skoraj vseh čevljih imam volnene vložke. Čeprav so debeli le 2mm se poleti s temi vložki noga manj poti, pozimi pa neverjetno greje. Zelo jih priporočam tudi ljudem, ki imajo težave z glivicami.«

»Izolacija deluje v obe smeri: pozimi nas greje, poleti pa hladi.«

volna_ursanina-3

Ko iz svojih najljubših elegantnih čevljev smuknemo v copate in se še vedno počutimo lepe in urejene, hkrati pa svojim utrujenim nogam privoščimo toplo in prijetno udobje. Kolekcija Ursanina je na prodaj v Trgovini IKA.

Niso vsi dlakoCepci
Z večanjem števila prezeblih rok širom sveta se povečujejo tudi potrebe po volni – velikokrat žal ravno na račun živali, ki jo darujejo. »Ker je vsaka volna živalskega izvora imajo mnogi pomisleke tudi glede tega,« opaža Populiin. Mnogi se zaradi krutega ravnanja s puhastimi prijatelji tudi povsem odpovejo uporabi volne – a zavedati se je treba, da tudi z nakupom prijazno pridobljene volne lahko podpiramo dobro. »Naša naloga je pozanimati se, kdo so dobri proizvajalci in tkalci volne,« se strinja Populiin, »z znanjem in odprtostjo podpirajmo naravo, poštene proizvajalce in kvaliteto – pa bo svet lepši!«.

Nekateri na primer že raziskujejo možnosti izdelave lastnih tekstilnih izdelkov darovane ali odpadle pasje in mačje dlake: »Našla se je ena poslovna duša, ki zbira odpadlo dlako kužkov in bo začela izdelovat volno za pletenje,« poroča Ika, ki tudi sama razmišlja o tem. »Dlak moje Hane ne dajem stran, ampak jih spolstim v kroglice – nekoč bo nastala ena taka fina, mehka preproga.«

volna_hana

Ika Renčelj »Dlak moje Hane ne dajem stran, ampak jih spolstim v kroglice – nekoč bo nastala ena taka fina, mehka preproga.«

»Nekoč bo nastala ena taka fina, mehka preproga.«

Naj bo tako fina in mehka tudi vaša zima – če vas kdaj zazebe, pa se pridite pogret k nam. Z volno smo vedno založeni krepko čez gležnje in kolena (no, pa tudi gretje mamo vključeno) – sploh zato, ker se k nam hodijo gret tudi oblikovalci, ki so čisto blizu doma, in vedno pustijo cel kup čednih reči.

crtica02

Kaj pa tebe najbolj greje?
Naredi eno špasno fotko, deli s svetom in označi z #enisozatoplo #trgovinaika

crtica01

Besedilo stkala: Neža Renko.