Alenka Repič (Kaaita) o tem, kako so nastali priljubljeni copati, o sebi in življenju

Pogovarjala sem se z Alenko Repič, navdihujočo žensko, ki stoji za blagovno znamko Kaaita. Kakopak, če ne kar preko e-maila, telefona in vseh drugih pripomočkov moderne tehnologije. Kavo bova pa ob priložnosti vseeno spili skupaj.

Pozdravljena Alenka, vi ste oseba, ki stoji za Kaaito. Kdo pravzaprav ste in kaj vas navdihuje pri ustvarjanju?

Rdečelaska, ki porabi ogromne količine mehčalca za sicer neukrotljive lase.  Samotarka, ki je zelo ustvarjalna pri iskanju svojega miru. Prijazna oseba, ki postane  agresivna samo v velikih nakupovalnih centrih in ena sama sreča, če se lahko na  veliko ogne ustaljenim vzorcem. Ob vstopu v rokodelsko delavnico sem na meji  ekstaze in če se ne bi držala na vajetih, bi imela v studiju polno starih industrijskih orodij in pripomočkov.

Kaj pa zgodba Kaaite?

Prijateljica je daljnega leta 2004, ko sem ustanavljala podjetje, prebrala, da Kaita v enem od indijanskih jezikov pomeni »posadi drevo«. Lepo se sliši in bere, predvsem pa povzema moj pogled na želeno rast in razvoj podjetja. Ker je bila domena kaita že registrirana, smo dodali še en “a”. Beseda Kaaita z dvema a-jema tudi lepše izgleda.

Zaupajte nam prosim, kako so nastali copati Copa Copa (Kaaita), so namreč precej netradicionalni, drugačni …

Za to nalogo sem najela Mojco Janželj Tomažič iz podjetja Kontrastika. Je odlična  senzibilna oblikovalka, šolana za delo z različnimi tekstilijami. Posredovala sem ji naslednja izhodišča: iščemo primeren material, ki naj ne bo filc : ) copati naj bodo oblike, ki ni standardna in ne preveč dekliška; kroj in proces dela naj bosta izčiščena, s  čim manj elementi. Tako, in potem smo tekom kar dolgega procesa prišli do copat iz  filca. Ko je bil izdelek potrjen, sem Mojco še prosila, naj razmisli, če bi v copat lahko  na kakšen smiseln način všili sivko. Tašča jo namreč prideluje nad Ankaranom in sem  jo imela doma v ogromnih količinah. Mojca je na naslednjem srečanju predlagala, da  bi jo všili v del podplata, kjer nam tako zelo paše, da je anatomsko dvignjen in nas pri
hoji še masira. Božansko, takoj sem bila za. Sivka se odlično obnese tudi pri pranju z  nežnim detergentom. Tako so nastali originalni Kaaita copati.

“Kaita v enem od indijanskih jezikov pomeni “posadi drevo”. Lepo se sliši in bere, predvsem pa povzema moj pogled na želeno rast in razvoj podjetja.”

Kako ste prišli do tega materiala, izdelani so namreč iz filca narejenega iz stisnjenih  plastenk, nam lahko poveste kaj več o tem?

Spomnim se, da sem leta 2009 pogosto obiskovala proizvajalca filca in vedno znova  spraševala, če imajo morda na voljo kakšno okolju prijazno različico filca. Ne bom  pozabila trenutka, ko so se spomnili, da imajo pravzaprav na zalogi material, ki je  izdelan iz recikliranih odpadnih volnenih puloverjev. Sicer ga niso več proizvajali,  ampak na zalogi so imeli kar precejšno količino. Izkazalo se je, da je material čudovit,  različne barvne nitke so bile vidni del strukture. Ko smo ugotovili, da se odlično  obnese, sem kupila kar celotno zalogo. Čez mesec dni smo prodali že toliko copat, da  je bilo potrebno poiskat nov material. S kar nekaj bikovske volje in vztrajnosti sem  potem »odkrila« material, ki je izdelan iz recikliranih plastenk. Je prijazen koži in  spoštljiv do okolja.

Ste okoljsko ozaveščeni tudi v zasebnem življenju?

Zanimivo je, kako odločitev, da določenih dejanj, ki niso prijazna do okolja ne boš več  počel, vpliva na to, da prideš do novih zamisli, navad. Pri nas doma te navade uvajamo postopoma, pred nami je še precej sprememb. Z lokalnimi ponudniki smo se na primer dogovorili, da nam jogurt in mleko pripravijo kar v naše domače steklenice,  pridelke domov prinesemo v vrečkah iz blaga. Sedaj vedno več izdelkov kupujemo brez embalaže, polnimo jih v lastne steklene kozarce ali bombažne vrečke.  Že nekaj let kupujem oblačila izključno od domačih oblikovalk ali okolju prijaznih  manufaktur. Vedno več kozmetičnih izdelkov, kot so mila, deodoranti, kreme in  šamponi ter pasta za zobe, so na naših policah večinoma izpod rok slovenskih ponudnikov. Prav osupljivo je, kako kakovostni in izvirni so. Ravno tako trgovci, ki jih vsak po  svojem okusu vključujejo v nabor svoje ponudbe. In koliko jih je, samo voljni moramo biti, da jih opazimo. Če ne bi sprejela odločitve, da iščem in podpiram domače ponudnike, bi še vedno  mislila, da obstajao samo veliki trgovci in globalne blagovne znamke, ki so zakupili največje in najbolj dostopne lokacije.

Kaj je vaše pogonsko gorivo, ki vas žene v življenju, da ustvarjate in uresničujete svoje  ideje?

»Alenka, ti se igraš, tvoje delo je hobi. Ko se boš zares odločila vodit podjetje, boš  proizvodnjo preselila v Azijo«. To je stavek, ki me resnično požene.

Prazniki so pred vrati, se obdarujete in če se, kaj podarite obdarovancem? Svoje  izdelke, naredite kaj sami, zavijete v trgovino?

Mislim, da sta najlepše, kar lahko podariš, čas in pozornost. Me pa zelo izpolnjuje, če raziskujem in potem nove odkrite slovenske izdelke podarim domačim. Že sam
proces je zame lepo darilo.

“Ob vstopu v rokodelsko delavnico sem na meji  ekstaze in če se ne bi držala na vajetih, bi imela v studiju polno starih industrijskih orodij in pripomočkov.”

Kaj pa boste dobrega skuhali med prazniki? Imate kakšen poseben recept, delite ga prosim z nami.

Pečene kutine s sladoledom
Potrebujemo
• 4 kutine
• 50 g rozin namočenih v rumu
• 40 g stopljenega masla
• 50 g grobo mletih orehovih jedrc
• 1 žlička mletega cimeta
• sok ene limone

Pri nas doma na vrtu imamo kutino, ki je letos prvič zelo bogato obrodila. Polovico pridelka smo podarili tašči, drugo polovico smo pred gnitjem rešili tik pred kratkim. Odkrili smo namreč, da so pečene kutine prav okusna sladica. S tem se strinja sicer samo ženski del družine in dedi, ki je strastni sladkosned.  Torej 4 kutine, 1 za dedija, 2 za naju s hčerko Živo in 1 za vsak slučaj, narežemo na pol in izdolbemo sredico. Vse sestavine dobro premešamo in naložimo v polovico kutin,  ki smo jih prej razporedili po pekaču. Pokrijemo jih z drugo polovico in v pekač  dolijemo toliko vode pomešane z limoninim sokom, da le ta pokrije dno. Postavimo v  ventilatorsko pečico in na 160°C pečemo 50 minut. Med pečenjem jih večkrat  prelijemo s sokom, ki je na dnu pekača. Pečene kutine postrežemo z domačim  sladoledom. Mi smo ljubitelji zmiksanih domačih borovnic in robid.

Hitrih 5

1. Vaša razvada je … kava, lepo se imava skupaj.
2. Ko si vzamem čas zase … zrem v prazno in poslušam svoje misli.
3. Kateri predmet v osnovni šoli ste obvladala? … morda angleščino.
4. Ne maram … napuha, brezsramnih povzpetnežev in korporacij.
5. Zase bi lahko rekla, da sem … rdečelaska.